Na Kolokviju 13. novembra 2024 v nabito polnem Peterlinovem paviljonu je Institut "Jožef Stefan" skupaj s FMF UL gostil Nobelovega nagrajenca za fiziko. Prof. Anton Zeilinger je v svojem predavanju z naslovom Kvantna prepletenost, osnove in eksperimenti govoril o dveh kvantno mehanskih pojavih. Prvi je prepletanje, najbolj temeljni kvantno mehanski pojav, proti kateremu je imel Albert Einstein veliko pripomb. Drugi pojav prihaja iz znanstvenofantastične literature in v našem mikroskopskem svetu še ne obstaja. Obstaja pa v kvantnem svetu. To je kvantna teleportacija. Prof. Zeilinger z Univerze na Dunaju in Avstrijske akademije znanosti je veliko prispeval k eksperimentalnim prikazom obeh pojavov, njegovo delo pa mu je leta 2022, skupaj z Alainom Aspectom in Johnom F. Clauserjem, prineslo Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave prepletenih fotonov, kršitev Bellovih neenakosti in pionirskih raziskav na področju kvantno-informacijske znanosti. Posnetek zanimivega predavanja bo v naslednjih dneh na voljo na povezavi.

V oktobru 2024 je na Kreti v Grčiji potekala konferenca SIPS 2024 - Sustainable Industrial Processing Summit and Exhibition, posvečena trajnostnim industrijskim procesom. Na konferenci so se zvrstila plenarna predavanja številnih Nobelovih nagrajencev ter več multidisciplinarnih znanstvenih simpozijev. Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so se z vabljenimi predavanji udeležili simpozija SISAM (Science of Intelligent & Sustainable Advanced Ferromagnetic and Superconducting Magnets), ki je bil posvečen prof. dr. Ludwigu Schultzu, zaslužnemu profesorju Inštituta za kovinske materiale in fiziko kovin na Tehnični univerzi v Dresdnu. Sodelavec IJS dr. Tomaž Tomše je na konferenci prejel prestižno nagrado Wutrich International Young Star Award za izjemne znanstvene dosežke na začetku kariere, ki jo letno podeljuje organizacija FLOGEN Sustainability Network. Raziskovalno delo dr. Tomšeta vključuje razvoj novih strategij izdelave trajnih magnetov tipa Nd-Fe-B preko inovativnih postopkov hitre konsolidacije magnetnih prahov z zmanjšano vsebnostjo kritičnih surovin.

Konec oktobra se je z uvodnim sestankom uradno začel triletni projekt InPlasTwin, ki ga koordinira doc. dr. Janja Vidmar z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Projekt InPlasTwin je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa EU HORIZON v višini 1,5 milijona evrov, sodelovanje s priznanimi evropskimi institucijami, kot so Flemish Institute for Technological Research (VITO, Belgija), Institute of Marine Research (IMR, Norveška) in Technical University of Denmark (DTU, Danska) pa bo raziskovalcem z Instituta "Jožef Stefan" in Agricultural University of Athens (AUA, Grčija) omogočilo dostop do vrhunske opreme, poglobljenega usposabljanja in izmenjave znanja na področju analiz mikro- in nanoplastike, vključno z njihovo ekstrakcijo, identifikacijo, kvantifikacijo, in karakterizacijo ter analizo aditivov v plastiki. Sodelovanje z nevladno organizacijo FoodScale Hub iz Srbije bo še dodatno razširilo vpliv projekta, s poudarkom na razumevanju nastanka mikro- in nanoplastike v kmetijstvu ter njihovih vplivov na okolje in prehranske sisteme.

24. oktobra 2024 je na Institutu "Jožef Stefan" potekal simpozij Aditivne tehnologije v inženirstvu in biomedicini (AMEB2024), ki sta ga organizirala prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" ter prof. dr. Edvarda Govekarja s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Simpozij je v poglobljeni predstavitvi najnovejših dosežkov na področju aditivnih tehnologij in proizvodnje združil strokovnjake iz industrije, raziskovalce in inovatorje. Poleg pregleda metod, naknadnih obdelav in inline spremljanja procesov je dogodek postavil v ospredje teme, kot so karakterizacija in odpornost materialov proti koroziji, inovativna uporaba polimerov in keramike ter aditivna izdelava medicinskih vsadkov po meri. V razpravi so bile izpostavljene praktične aplikacije doseženih napredkov, s posebnim poudarkom na njihovem potencialu za preoblikovanje industrijskega in biomedicinskega področja. Ob tako širokem strokovnem znanju v Sloveniji z optimizmom pričakujemo še več podobnih dogodkov, ki bodo spodbujali nadaljnje inovacije na tem področju.

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jože Luzar, Andreja Jelen, Primož Koželj, Stanislav Vrtnik, Peter Mihor, Julia Petrović in Janez Dolinšek so skupaj s kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta ter s kolegi s Slovaške in Poljske objavili znanstveni članek z naslovom Nanostructure-induced functional combination of vanishing magnetostriction and magnetic softness in ferromagnetic (GaNi)xCoCrFe (x = 0.4–1.6) high-entropy alloys v reviji Materials & Design. Odkrite visokoentropijske zlitine so magnetno mehki feromagnetni materiali z ničelno magnetostrikcijo, kar je posledica njihove nanostrukture. Taki materiali v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrirajo in zato ne oddajajo za človeško uho nadležnih zvočnih valov oziroma ne brnijo. Omenjeni materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov in toplotnih črpalk ter drugih elektromagnetnih naprav, ki temeljijo na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju komponent.

Raziskovalci raziskovalne skupine Laboratorija za kemijo pod ekstremnimi pogoji (ECCL) Instituta "Jožef Stefan" (Matic Belak Vivod, Matic Lozinšek in Mirela Dragomir) so s sodelavci (Zvonko Jagličić, Graham King, Thomas C. Hansen) vpeljali mehanokemijo kot novo metodo za sintezo reaktivnih spojin srebra(II). Ta inovativni pristop je omogočil pripravo prvih primerov binarnih srebrovih(I,II) fluoridov mešanih valenc Ag₃F₄ in Ag₂F₃. Kristalno strukturo novih spojin so določili s pomočjo meritev praškovne rentgenske difrakcije na sinhrotronu Canadian Light Source (CLS). Nevtronska difrakcija izvedena na Inštitutu Laue-Langevin (ILL) in magnetne meritve pa kažejo, da nova binarna srebrova(I,II) fluorida izkazujeta nizkodimenzionalno 1D antiferomagnetno obnašanje. Ti zanimivi rezultati nakazujejo, da mehanokemijska sinteza omogoča razširitev kemije srebra(II) in pripravo drugih spojin z elementi mešanih valenc ali spojin prehodnih kovin v redkih oksidacijskih stanjih. Študija je objavljena v reviji Journal of the American Chemical Society, avtorji pa so članek posvetili spominu na prof. dr. Borisa Žemvo.