Eta-parjenje kot lepilo
Oznaka in naziv projekta
N1-0318 Eta-parjenje kot lepilo
N1-0318 Eta-pairing as a glue
Logotipi ARIS in drugih sofinancerjev
Projektna skupina
Vodja projekta: dr. Zala Lenarčič
Sodelujoče raziskovalne organizacije: Povezava na SICRIS
Sestava projektne skupine: Povezava na SICRIS
Vsebinski opis projekta
Osrednja hipoteza projekta ERC DrumS programa je, da lahko šibko vzbujanje poveča vpliv simetrij v realističnih eksperimentalnih sistemih in ima lahko znaten učinek na količine, zaščitene s približnimi simetrijami, na primer na približno ohranjene operatorje. V programu DrumS želimo pokazati, da za razliko od običajne teorije linearnega odziva, ob prisotnosti približnih simetrij, sprememba pričakovanih vrednosti s simetrijo zaščitenih količin ni sorazmerna z jakostjo motnje, temveč reda 1. Glavni cilj projekta ERC Potential je pripraviti temelje za program DrumS in razviti numerična orodja za izračun stacionarnih neravnovesnih stanj v fermionskih in spinskih kvantnih sistemih. Pri tem se osredotočimo na pristope s tenzorskimi mrežami in efektivne pristope z generaliziranimi Gibbsovimi ansambli. Ti bodo služili kot delovni konj za raziskovanje netermičnioh kvantnih faz med ERC projektom samim.
Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani SICRIS.
Faze projekta in opis njihove realizacije
1. Faza Nadaljne smo razvili našo knjižnico [1] z metodami tenskorskih mrež za opis odprtih kvantnih sistemov. Pri tem smo dodali dodatne funkcionalnosti za opis s=1/2 sistemov in dodali moznost opisa S=1 sistemov. Razvijamo tudi opis fermionskih sistemov v ravnovesju in izven njega.
2. Faza V [2] smo preučevali vpliv eta in spinskih fluktuacij na vezavo holonov in doublonov v Mottove eksitone. Pokazali smo, da je vezava možna že v verigah in ne potrebujemo striktno vsaj dvodimenzionalnih sistemov. Pokazali smo, da lahko uporabimo Floquet vzbujanje za manipulacijo sklopitev, ki je lahko ugodna za vezavo. Predlagali smo realiziacijo s kvantnimi simulatorji z hladnimi atomi.
3. Faza V [3] smo raziskovali načine kako bolj kompaktno opisati integrabilne sisteme, ki so šibko sklopljeni z dissipativno okolico. v [4] smo uporabili implementacijo simetrij tenzorskih mrež za pridobitev rezultatov na večjih sistemih.