Interakcije nanodelcev s kompleksanti iz biomase: njihova usoda v okolju in ponovna uporaba
Oznaka in naziv projekta
J2-60038 Interakcije nanodelcev s kompleksanti iz biomase: njihova usoda v okolju in ponovna uporaba
J2-60038 Interactions of nanoparticles with complexants from biomass: environmental fate and reuse
Logotipi ARIS in drugih sofinancerjev
Projektna skupina
Vodja projekta: prof. dr. Darja Lisjak
Sodelujoče raziskovalne organizacije: Povezava na SICRIS
Sestava projektne skupine: Povezava na SICRIS
Vsebinski opis projekta
Vsebinski opis projekta Naša ambicija je zagotoviti smernice za varno uporabo, odlaganje in zelene tehnologije za ponovno uporabo nanodelcev. Nanodelci, kot sta železov oksid in titanov oksid, se uporabljajo v sodobnih tehnologijah, kot so medicinske nanoteranostične platforme, kozmetika, fotovoltaični sistemi in gorivne celice. Medtem ko se intenzivno raziskuje biokompatibilnost nanodelcev za uporabo v biomedicini, potencialni vpliv odpadnih nanodelcev na okolje ni dobro poznan. Nanodelci imajo edinstvene lastnosti, kot so kvantni učinki, površinska plazmonska resonanca in superparamagnetizem, zaradi svoje majhne velikosti in velike površine. Obenem pa so nanodelci tudi manj kemično stabilni kot večji delci, zato reagirajo in se razgradijo hitreje pri danih pogojih kot volumenske snovi enake sestave. Da bi ustvarili stabilne nanodelce jedro–lupina, bomo raziskali interakcije oksidov prehodnih kovin, kot sta titanov oksid in feriti, z znanimi kompleksanti, kot so karboksilati, kateholi in fosfonati. Preučevali bomo koordinacijsko interakcijo med površinskimi kovinskimi ioni in kompleksanti. Kristal se razgradi, ko energija koordinativne interakcije površinska kovina-kompleksant preseže energijo vezi površinska kovina-kristalno jedro. Če je nastala koordinacijska spojina netopna, je kristal pasiviran ali zaščiten. Na ta način je mogoče pridobiti stabilne in funkcionalne nanodelce jedro–lupina.
Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani SICRIS.
Faze projekta in opis njihove realizacije
1. Faza: Mehanizem interakcije izbranih naravnih ligandov z nanodelci kovinskih oksidov
2. Faza: Študije razgradnje nanodelcev v naravnem okolju
3. Faza: Študij varnega hranjenja nanodelcev v okolju in možnosti ponovne uporabe