Nastajanje raziskovalnih področij
Pogled v zgodovino Instituta
Dnevi Jožefa Stefana
Zlati znak Jožefa Stefana
REAKTORSTVO IN ENERGIJA |
Fizika - spoznavajmo neznano
Kemija - materiali prihodnosti in okolju prijazne tehnologije
Molekularna biologija in biotehnologija - spoznavajmo življenje
Informacijske tehnologije - znanje gospodarstvu
Reaktorstvo in energija - varčujmo za prihodnost
Okolje - dajmo prednost naravi
Zdravje - boljše življenje
Vzporedno z osnovnimi in uporabnimi raziskavami je potekalo tudi usposabljanje novih, mladih strokovnjakov za reaktorstvo. Sodelavci reaktorskega centra smo se v začetku sedemdesetih let uspešno vključili tudi v pripravljalna dela za našo jedrsko elektrarno v Krškem ter kasneje sodelovali pri mnogih zahtevnih analizah, ki so prispevale k zagotovitvi njenega varnega obratovanja. Tako smo pripravili predgradbeno varnostno poročilo in oceno končnega varnostnega poročila ter sodelovali pri preizkušanju elektrarne, preden je začela leta 1982 redno obratovati.
Da bi zagotovili domače neodvisno znanje na področju varnosti jedrskih elektrarn, smo raziskave leta 1984 razširili in poglobili tudi s sistemskimi, trdnostnimi in varnostnimi analizami jedrskih naprav. Podobno smo se na področju reaktorske fizike začeli bolj poglobljeno ukvarjati z računskimi metodami za načrtovanje porabe jedrskega goriva v jedrski elektrarni in s preiskavami vpliva nevtronskega sevanja na krhkost reaktorske tlačne posode. To znanje je danes v veliko pomoč osebju jedrske elektrarne in upravnim organom, ki nadzorujejo njeno varno obratovanje. Pri vsakoletnih remontih NEK sodelujemo tudi mnogi sodelavci instituta. Pri teh delih uporabljamo doma razvite metode za varnostne analize in doma razviti merilnik reaktivnosti. Domače znanje je bilo osnova, da je strokovno osebje pogona v letih 1991 do 1993 prenovilo reaktor TRIGA. Sedaj lahko ta v pulzih za kratko časovno obdobje doseže moč okoli 2000 MW.
Poleg zelo razvejenega raziskovalnega programa ob reaktorju TRIGA je bila velika pozornost namenjena izobraževanju novih strokovnjakov. Že leta 1972 so se pričeli prvi tečaji o osnovah reaktorske fizike in tehnike za strokovnjake, ki so se vključevali v gradnjo jedrske elektrarne. Ta izobraževalna dejavnost je dobila pozneje tudi pomembno potrditev, saj je leta 1989 Elektrogospodarstvo Slovenije ustanovilo na Reaktorskem centru Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča, kjer se danes redno usposabljajo operaterji in tehnično osebje jedrske elektrarne ter drugi strokovnjaki, ki delajo z viri sevanja. V centru redno potekajo tudi mednarodni strokovni tečaji pod pokroviteljstvom Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA z Dunaja. Tam je postavljena tudi stalna razstava, namenjena informiranju javnosti o uporabi jedrske energije v miroljubne namene.
Naši znanstveniki, raziskovalci in strokovnjaki, ki delujejo na področju jedrske znanosti in tehnike prispevajo tudi k diplomskemu in podiplomskemu izobraževanju mladih raziskovalcev na univerzah. Podiplomski študij Jedrske tehnike, ki ga skupaj izvajata Institut in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, so uspešno končali že številni magistri in doktorji jedrskih znanosti.
Iz reaktorskih raziskav so zrastla tudi druga pomembna raziskovalna področja. Velja omeniti, da smo reaktorski fiziki prvi začeli uporabljati prvi slovenski računalnik ZUSE za reševanje transportne enačbe za nevtrone. V začetku sedemdesetih let je bil postavljen ob reaktor računalnik za zbiranje podatkov in vodenje eksperimentov, kar je spodbudilo raziskave, povezane z uporabo računalnikov za vodenje industrijskih procesov. V okviru te dejavnosti je bil že leta 1975 razvit mikroračunalniški sistem "mikrom", ki se je naprej uporabljal za avtomatsko zbiranje podatkov o stanju reaktorja TRIGA, nato pa tudi za vodenje različnih industrijskih procesov in za izravnavo konic pri porabi električne energije. Tem raziskavam je sledil razvoj na področju inženiringa za vodenja industrijskih procesov in svetovalne dejavnosti za energetsko učinkovitost.
Raziskovalci na področju reaktorstva in energetike smo se ves čas prilagajali novim zahtevam in usmeritvam v svetu. To velja tako za osnovne kot za razvojne raziskave. Današnja znanstvenoraziskovalna prizadevanja lahko zaokrožimo na naslednja področja: reaktorska fizika, reaktorska tehnika in obratovanje reaktorja.