SIJ

SIJ IJS

Slika

Vabilo na prednovoletno srečanje sodelavk in sodelavcev IJS 21. 12. ob 16h

Vabilo

Spoštovana sodelavka, spoštovani sodelavec!

Tudi letos vas vabim na prednovoletno srečanje, ki bo V ČETRTEK, 21. DECEMBRA 2023, OB 16. URI v Veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan" na Jamovi cesti 39. Za nas bo zapel Hamo & Tribute 2 Love!
Srečanje bomo nadaljevali v Galeriji IJS.

Vljudno vabljeni!

Direktor Instituta
Prof. dr. Boštjan Zalar


Slika

Sodelavca R4 mentorja pri s Prešernovo nagrado nagrajeni magistrski nalogi Mihaela Boštjana Končarja

V okviru Tedna univerze so študentkam in študentom za izjemnim dosežke na področju znanosti in umetnosti podelili Prešernove nagrade. Prejel jo je tudi Mihael Boštjan Končar za magistrsko raziskovalno delo Modeliranje težkih nesreč v hitrih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih. Nagrajeno delo je pripravil na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" pod mentorstvom dr. Mitje Uršiča in delovnim mentorstvom dr. Mateja Tekavčiča ter pod somentorstvom prof. dr. Mihaela Sekavčnika s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Mihael Boštjan Končar se je v delu ukvarjal z interakcijo taline s hladilom, ki lahko nastopi ob težki nesreči v jedrskem reaktorju. Razvil je lasten fizikalni model faznega prehoda za simulacije različnih primerov plastnega uparjanja v toku močno podhlajene kapljevine. Predlagane metode je predstavil v prispevkih na dveh mednarodnih konferencah, kjer je prejel tudi nagrado za najboljšega mladega avtorja. Doktorski študij in poklicno pot nadaljuje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.


Slika

Materiali v ospredju dogodka 2. Innovation Day

6. december 2023

V Grand hotelu Union je 6. decembra 2023 potekal 2. Innovation Day Ljubljana, ki ga je organiziral SRIP Tovarne prihodnosti skupaj z Institutom "Jožef Stefan" in EIT Manufacturing. Dogodek je bil tradicionalno nadaljevanje lanskoletnega dogodka, ki je bil posvečen robotiki in proizvodnji, tokrat pa je bil osredotočen na materiale, ki igrajo zelo pomembno vlogo v globalnem svetu in so ključnega pomena za evropsko industrijo.

V ospredju je bila predstavitev raziskovalno razvojnih dosežkov ter oblikovanje in proizvodnja sodobnih funkcionalnih materialov, s poudarkom na trajnih magnetih na osnovi redkih zemelj, ki so še posebej pomembni za e-mobilnost, vesoljsko industrijo in pretvorbo v čiste energije. Zbrane je nagovoril direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar. Med drugim so bili predstavljeni tudi rezultati EIT Manufacturing inovacijskega projekta aProMag, ki ga koordinira Institut "Jožef Stefan" in prof. Spomenka Kobe. Celotni dogodek, ki je odlično povzel dosežke slovenske znanosti in industrije, je vodil direktor SRIP ToP doc. dr. Igor Kovač.


Slika

Uspešen nastop IJS na dogodku Znanost in inovacije, Slovenija in Italija

5. december 2023

5. decembra 2023 je v Rimu potekal dogodek Znanost in inovacije, Slovenija in Italija, katerega so se udeležili tudi predstavnice in predstavniki Instituta "Jožef Stefan". Po uvodnih nagovorih ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča in direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjana Zalarja je slednji z generalnim direktorjem CNR Giuseppejem Colpanijem podpisal listo petih projektov, ki so bili izbrani na razpisu na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Institutom "Jožef Stefan" in Italijanskim raziskovalnim svetom CNR. Prof. dr. Darja Lisjak, prof. dr. Nina Kostevšek, prof. dr. Matjaž Žitnik in doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik so skupaj z italijanskimi partnerji predstavili opravljeno delo zadnjega leta.

Raziskovalci obeh inštitutov so prisluhnili tudi predstavitvam različnih podjetij in preučili možnosti morebitnega sodelovanja. Za še boljše vezi med državama pa sta italijanska ministrica Anna Maria Bernini in slovenski minister Igor Papič podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju znanosti in inovacij.


Slika

Posnetek delavnice o komuniciranju za vse sodelavke in sodelavce IJS

30. november 2023

V četrtek, 30. novembra 2023 je potekalo osnovno izobraževanje o komuniciranju z naslovom »Asertivnost in njen vpliv na odnose«. Izobraževanje je bilo prednostno namenjeno administrativnim oz. podpornim službam inštituta, zaradi aktualnosti teme pa ste bili vabljeni tudi vsi sodelavke in sodelavci IJS.

Za vse, ki ste izobraževanje zamudili, pa povabilo k ogledu na povezavi.


Slika

Vodstvo IJS in delegacija Beijing Jiaotong University

22. november 2023

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar se je 22. novembra 2023 srečal z delegacijo Beijing Jiaotong University (BJTU), ki so jo sestavljali podpredsednik g. Qiang Wu, prof. dr. Ke Guan in dr. Lei Fan. Kitajska univerza BJTU iz Pekinga, na kateri vsako leto študira 30.000 študentov, obsega 18 šol in deluje na področjih elektrotehnike, informatike, ekonomije, transporta, gradbeništva, strojništva, fizike, arhitekture in prava. Namen srečanja je okrepitev in razširitev sodelovanja med BJTU in IJS, ki že deset let uspešno poteka z Odsekom za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan".

Direktor inštituta in podpredsednik univerze sta se seznanila s ključnimi področji delovanja, obstoječo raziskovalno infrastrukturo, pomembnejšimi raziskovalnimi dosežki in o mednarodnem sodelovanju. Sledila je razprava s poudarkom na podpori inovacijam, ki jo Institut "Jožef Stefan" nudi raziskovalcem. Ob koncu srečanja sta podpredsednik BJTU g. Qiang Wu in direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar podpisala sporazum o sodelovanju med institucijama.


Slika

Sodelavci F2 objavili članek v reviji Physical Review Letters

Prof. dr. Matjaž Žitnik, prof. dr. Matjaž Kavčič, doc. dr. Klemen Bučar, doc. dr. Andrej Mihelič, Mateja Hrast in Janez Turnšek z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Institut "Jožef Stefan" so v reviji Physical Review Letters skupaj s francoskimi kolegi iz Laboratorija LCPMR objavili članek z naslovom Shake-up Assisted Photoelectron Recapture.

V članku poročajo o novi vrsti razpada atomskih stanj, pri kateri sodelujejo trije elektroni. Prstni odtis tridelčnega razpada so našli v modificirani obliki spektralne črte KM-LLM v resonančnem Augerjevem spektru argona, ki jo povzroči interferenca s tisočkrat verjetnejšim razpadom, pri katerem sodelujeta dva elektrona. Poskus je bil izveden na žarkovni liniji GALAXIES na sinhrotronu SOLEIL v bližini Pariza. Hkrati je izšel daljši spremljevalni članek v reviji Physical Review A, ki prikaže in analizira spektralno mapo resonančnega Augerjevega razpada dvojno vzbujenih stanj 1s⁻¹3p⁻¹nln’l’ v argonu. Gre za prvo tovrstno meritev in simulacijo razpada dvojno vzbujenih stanj v atomih.


Slika

Dr. Raghuraj Singh Chouhan in dr. Marko Štrok z O2 v Renewable and Sustainable Energy Reviews

Dr. Raghuraj Singh Chouhan in dr. Marko Štrok z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z dr. Ivanom Jermanom s Kemijskega inštituta in kolegi iz tujine objavila članek Recent advancements in the development of Two-Dimensional nanostructured-based anode materials for stable power density in microbial fuel cells, ki je bil objavljen v reviji Renewable and Sustainable Energy Reviews.

Delo se osredotoča na različne vidike mikrobnih gorivnih celic (MFC), ki predstavljajo nove vire energije z edinstvenimi lastnostmi za številne aplikacije, saj ustvarjajo moč z uporabo eksoelektrogenov, ki tvorijo biofilm na površini anode. V članku so predstavljene trenutne raziskovalne perspektive s celovitim povzetkom nedavnega razvoja na področju MFC, vključno z uporabo ogljikovih nanocevk, grafena, grafitnega ogljikovega nitrida, MXene in njihovih nanokompozitov kot anodnih materialov, izzivi in prihodnje perspektive v zvezi z razvojem MFC anodnih materialov, ki se zaključijo s splošnimi zaključki v zvezi z raziskavami MFC.


Slika

Dve Zoisovi nagradi in eno Zoisovo priznanje za IJS na podelitvi v Cankarjevem domu

28. november 2023

28. novembra 2023 so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili najvišje državne nagrade na področju znanosti. Med dobitniki nagrad in priznanj so tudi trije sodelavci Instituta "Jožef Stefan".

Dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 in 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo za izjemne raziskovalne rezultate na različnih podpodročjih fizike visokih energij.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije je prejel vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti prof. dr. Igor Križaj; ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel vodja Odseka za plinsko elektroniko prof. dr. Uroš Cvelbar, ki je dosegel velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve. Vsem nagrajencem čestitamo!


Slika

Prof. dr. Dragan Mihailović z F7 z novo objavo v Science Advances

Aktivno krmiljenje kvantnih materialov je zelo zaželeno za širok spekter aplikacij. Metastabilna skrita stanja, kot je tisto, ki so ga pred leti odkrili raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ponujajo povsem nove funkcionalnosti. Vendar temeljni mehanizmi, ki vodijo do skritih stanj ostajajo v veliki meri odprta znanstvena tema.

V novi študiji, objavljeni novembra 2023 v Science Advances, je prof. dr. Dragan Mihailović skupaj s skupino raziskovalcev iz Nemčije in ZDA raziskoval koherenčni nadzor prehoda v metastabilno skrito kvantno stanje v kvantnem materialu 1T-TaS₂. S časovno in kotno ločljivo fotoemisijsko spektroskopijo (trARPES) so v realnem času raziskovali elektronske in kolektivne vzbuditve med prehodom v skrito stanje. Z lasersko metodo optičnega vzbujanja s časovno kontrolirano sekvenco sunkov jim je uspelo koherentno krmiliti prehod v skrito fazo, s čimer so razkrili pomen kolektivnih vzbuditev in s tem pripomogli k razjasnitvi mehanizma za ta zanimiv pojav.


Slika

Doc. dr. Anton Gradišek z E9 in F5 soavtor knjige »Čmrlji v Sloveniji«

Izšla je monografija »Čmrlji v Sloveniji: Značilnosti, razširjenost, vrste, virusi, opraševanje«, ki so jo založili Muzeji radovljiške občine. Avtorji, doc. dr. Petra Bole, prof. dr. Janez Grad, doc. dr. Anton Gradišek, Tomaž Oštir in prof. dr. Ivan Toplak, v knjigi opisujejo različne poglede na življenje teh pomembnih opraševalcev.

Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in fiziko trdne snovi, v svojih poglavjih opisuje preučevanje čmrljev s pomočjo senzorjev, predvsem temperature in zvoka, ki so jih opravljali skupaj s sodelavci Instituta "Jožef Stefan", s prof. Gradom ter s partnerji iz ZDA v okviru dveh projektov National Geographic. Med drugim so razvili metodo za štetje prihodov in odhodov čmrljev iz panja in metodo za prepoznavanje vrste čmrlja na podlagi zvoka brenčanja. Spremno besedo k monografiji je napisal profesor biologije, publicist in čebelar Janez Gregori. Monografija, ki je opremljena z obilico slikovnega gradiva, prinaša tudi nov pregled vrst, ki so prisotne v Slovenji. Če je prej veljalo, da pri nas živi 35 vrst čmrljev, jih zdaj poznamo 39.


Slika

Dr. Lev Vidmar z F1 z Mejami kvantnega kaosa do ERC projekta

23. november 2023

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Lev Vidmar je uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere in za svoj petletni projekt Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos pridobil 2 milijona evrov. Za Institut "Jožef Stefan" je to sedmi raziskovalni ERC projekt in v tokratnem razpisu edini slovenski, kot partnerska ustanova pa bo sodelovala tudi Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Osrednja hipoteza Vidmarjevega projekta temelji na dveh premisah: da se bližino faznega prehoda lahko zazna že v režimu, ki se zdi globoko v področju kaosa, ter da se ključne lastnosti faznega prehoda lahko opazi kot univerzalne lastnosti kvantne dinamike. Te premise omogočajo nov vpogled v razumevanje pogojev, kdaj bo zares prišlo do faznega prehoda in kdaj se ta pojavlja zgolj kot navidezna lastnost v majhnih kvantnih sistemih. Cilj projekta je tudi, da se te napovedi testirajo na najnovejših eksperimentalnih platformah, ki jih danes imenujemo kvantni simulatorji.


Slika

30. 11. 2023 vabljeni na delavnico o komuniciranju za sodelavke in sodelavce IJS

Vabilo

V četrtek, 30. novembra 2023 bo od 9.00 do 12.30 v veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan" potekalo osnovno izobraževanje o komuniciranju z naslovom »Asertivnost in njen vpliv na odnose«. Izobraževanje je prednostno namenjeno administrativnim oz. podpornim službam inštituta, ki so vabljeni, da se dogodka udeležijo v živo v predavalnici. Za lažjo dostopnost do Jamove ceste in nazaj bosta organizirana tudi prevoza z lokacije »Gruda« in reaktor. O času odhoda avtobusa oz. kombija s posameznih lokacij vas bomo obvestili naknadno.

Ker pa je tema tako aktualna in ker gre za res lepo priložnost, ste vabljeni tudi vsi sodelavke in sodelavci IJS; delavnico lahko spremljate na TV IJS.


Slika

23. 11. 2023 ob 12h v veliki predavalnici vabljeni na kozarec penine

Vabilo

Institutu "Jožef Stefan" se po zaslugi fizikov obeta nov velik dosežek na področju pridobivanja evropskih projektov. Evropski raziskovalni svet je dal zeleno luč za objavo novice 23. novembra 2023 ob 12h, ko vas prijazno vabimo v veliko predavalnico na predstavitev uspeha in dosežka in na pravo praznovanje. Kot se spodobi, in kot to fiziki res znajo, se nam obeta velika torta. Vabljeni!


Slika

Visoki obisk o enakosti spolov in vključenosti

15. november 2023

V sklopu delovnega obiska evropske komisarke za enakost Helene Dalli in podpredsednika Evropskega parlamenta Marca Angela v Sloveniji, ki ju je spremljala delegacija slovenskih in evropskih institucij ter minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, smo z visokimi gostjami in gosti na Reaktorskem centru v Podgorici spregovorili o napredku na področju enakosti spolov. V obdobju, ko mineva leto dni od sprejema prvega Načrta za enakost spolov za IJS, smo delegaciji predstavili ukrepe ter dosežke na področju doseganja enakosti spolov, h katerim je pomembno prispeval projekt Athena, podprt s strani programa Evropske unije Obzorje 2020, ter jih seznanili z delom Komisije za enake možnosti v znanosti.

V razpravi smo poudarili, da so enakost, raznolikost in polna vključenost vseh zaposlenih ne glede na spol ter druge osebne okoliščine temelj organizacijskega uspeha, še posebej pa so ključni na področjih naravoslovnih in tehničnih znanosti, saj omogočajo spodbujanje in razvoj vseh potencialov ter talentov brez razlikovanja. Članice in člani delegacije so pohvalili prizadevanja Instituta za spodbujanje enakosti in vključenosti ter jih prepoznali kot vzorne modele za pozitivne spremembe. Po razpravi o skupni zavezanosti načelu enakosti je sledila predstavitev in obisk Reaktorskega centra.


Slika

Nova objava sodelavcev F7 v Nature Communication

Skupina fizikov Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića je s kolegi iz Francije in ZDA izvedla eksperiment, ki prvič poroča o obstoju posameznih polaronov pri zelo visokih temperaturah v kristalu TaS₂. Sposobni so zaznati premike ionov, ki obdajajo posamezne elektrone, ko se premikajo po kristalu pri zelo visokih temperaturah na ultrakratki časovni skali 10⁻¹² sekunde. Ko se temperatura zniža, lahko sledijo tvorbi polaronskega kristala, ki ohrani karakteristične odmike ionov, videne pri posameznih polaronih. Nastalo stanje je superprevodno pri nizkih temperaturah, a tvori kvantno spinsko tekočino pri vmesnih temperaturah, katere podpis prepoznamo po simetriji premikov polaronske mreže.

Delo odmeva na številnih področjih fizike, pionirska metoda pa odpira pot iskanju polaronov v drugih pomembnih materialih. TaS₂ je material z zanimivimi lastnostmi, še posebej metastabilnimi stanji za uporabo v računalniških spominih, o katerih so poročali številni nedavni članki v Science in Nature. Delo je bilo objavljeno v Nature Communications.


Slika

4 sodelavci IJS prejeli Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske naloge

20. oktobra 2023 so podelili 53. Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge kot spodbudo mladim raziskovalkam in raziskovalcem k ustvarjalnosti, raziskovanju in razvoju. Krkine nagrade so prejeli štirje sodelavci Instituta "Jožef Stefan": Evelin Gruden, Sebastjan Nemec, Jan Jelen in Tina Černič. Dr. Evelin Gruden z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je nagrado prejela za doktorsko delo Diskretne aluminijeve spojine – na poti k topnemu aluminijevemu trifluoridu pod mentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja. Dr. Sebastjan Nemec je Krkino nagrado prejel za doktorsko disertacijo Razvoj anizotropnih magnetnih nanodelcev in njihovi magnetno-mehanski učinki v biomedicini pod mentorstvom doc. dr. Slavka Kralja. Krkini nagradi za magistrsko delo sta prejela Jan Jelen pod somentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja in Tina Černič pod mentorstvom prof. dr. Darje Lisjak z Odseka za sintezo materialov. Pred podelitvijo je potekal tudi znanstveni simpozij, na katerem je svoje rezultate predstavil Jan Jelen.

Čestitamo!


Slika

Članek Andreja Zorka in Matjaža Gomilška z F5 v Physics Reports

Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta s soavtorji iz Indije in Nemčije v reviji Physics Reports objavila članek Experimental signatures of quantum and topological states in frustrated magnetism. Članek ponuja pregled najnovejših dognanj na področju kvantnih in topoloških stanj materialov, ki izhajajo iz magnetne frustracije, kot so spinski led (z vzbuditvami, ki se obnašajo kot magnetni monopoli), kvantne spinske tekočine (potencialne platforme za bolj robustne kvantne računalnike) ter topološke spinske teksture, kot so skirmioni (za spintronska vezja — magnetni analogi elektronskih vezij). Izpostavljeni so značilni eksperimentalni znaki teh eksotičnih, in pogosto izmuzljivih, stanj ter predstavljene najprimernejše eksperimentalne tehnike za njihovo karakterizacijo.

Članek ponuja izčrpen pregled možnih smernic nadaljnjega razvoja tega področja in izpostavlja potencial za praktične aplikacije in za razrešitev pomembnih odprtih vprašanj v sodobni fiziki kondenzirane snovi.


Slika

Sodelavci IJS na svečani otvoritvi festivala LIFFE

8. november 2023

Sodelavke in sodelavci so se na povabilo produkcijske hiše Perfo v Cankarjevem domu 8. novembra 2023 udeležili svečane otvoritve filmskega festivala Liffe. Otvoritveni film Varuhi formule je namreč nastajal tudi s pomočjo Instituta "Jožef Stefan", saj so bili ključni posnetki narejeni na našem reaktorju. V uvodnem nagovoru se je režiser filma Dragan Bjelogrlić še posebej zahvalil Institutu "Jožef Stefan" in njegovim odličnim sodelavcem, ki so filmski ekipi predano pomagali pri snemanju na reaktorju in jim tudi pomembno svetovali pri strokovnih situacijah v filmu.

Premiera filma Varuhi formule je, tako kot v drugih državah, tudi v Sloveniji naletela na stoječe ovacije navdušene publike. Na fotografiji: med filmsko ekipo (na fotografiji režiser Dragan Bjelogrlić ter igralci Radivoje Bukvič, Jurij Drevenšek in Alexis Manenti) in IJS so se stkale prijateljske vezi, ki so se potrdile tudi na premieri filma.


Slika

O2 na 5. srečanju pogodbenic Minamatske konvencije

Sodelavke in sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" so se udeležili petega srečanja pogodbenic Minamatske konvencije (COP-5), ki je potekalo med 29. oktobrom in 3. novembrom v Ženevi. Na srečanju so organizirali "Knowledge Lab" z naslovom "Povezovanje znanosti, politike in konvencije Minamata prek podiplomskega izobraževanja". Predstavili smo rezultate projekta EU MSCA ITN, GMOS-Train, ki ga koordinira odsek. Projekt GMOS-Train si prizadeva vzgojiti novo generacijo raziskovalk in raziskovalcev prek podiplomskega študija, ki bodo pomagali razumeti obnašanje živega srebra v atmosferskem in vodnem okolju ter prispevali k učinkovitemu obvladovanju onesnaževanja z živim srebrom. To je ključno za spremljanje učinkovitosti konvencije tako na lokalni kot globalni ravni ter tako direktno prispeva k izvedbi konvencije.

Na srečanju COP-5 so udeleženci pridobili vpogled v izvajanje politik, sodelovanje z deležniki in učinkovito komuniciranje kompleksnih znanstvenih konceptov širši javnosti.


Slika

Odprtje razstave fotografij Marjana Verča

V Galeriji IJS je bilo svečano odprtje razstave fotografij "Zgodbe s snemanja filma" sodelavca Marjana Verča. Marjan Verč je predstavil idejo o fotografiranju med samim snemanjem, fotografiranje in odločitev za izbor slik. Zaradi nočnega snemanja je bilo tudi fotografiranje poseben izziv, kot 'hišni fotograf' pa je imel Verč dostop do vseh prostorov in do vseh situacij, tudi tistih, ki niso bile del snemanja. Tako na razstavi lahko vidimo številne zanimive portrete igralcev, prostore na reaktorju, ki so se spremenili v reaktor Vinča v Srbiji v letu 1958, sobe za garderobo in sobe vizažistov. Verč je pretanjeno v svoj objektiv ujel tako tiste malenkosti, ki film določajo v ozadju in so na nek način neopazne, kot ključne trenutke v zgodbi filma, ko se zazdi, da bomo prvič izvedeli glavno skrivnost.

Razstava bo v Galeriji IJS na ogled še do 30. novembra 2023.


Slika

Zaključno predavanje prof. dr. Svjetlane Fajfer na konferenci v CERN‑u

Sodelavka Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Svjetlana Fajfer je imela na konferenci "Implications of LHCb measurements and future prospects", ki je od 25. do 27. oktobra 2023 potekala v CERN-u, zaključno predavanje (keynote talk) From Flavour Anomalies Towards New Physics. Cilj konference je bil študij najnovejših rezultatov LHCb kolaboracije, razprava o možnih interpretacijah in identifikacija pomembnih kanalov in opazljivk za testiranje teoretičnih pristopov v bližnji prihodnosti, takšno povabilo pa pomeni posebno priznanje za raziskovalko in za inštitut.

Prof. Fajfer je v predavanju naredila pregled eksperimentalnih rezultatov, ki so vzbujali največ pozornosti teoretičnih fizikov na področju fizike delcev, predstavila je osnove nastajajočih teorij in možnosti opažanja posledic teh pristopov. Odstopanja rezultatov meritev od napovedi osnovne teorije delcev, znane kot Standardni model, namreč vplivajo na nastanek novih teoretičnih razlag in ustreznih teorij nove fizike.


Slika

Članek sodelavcev O2 in F4 v Enviromental Science: Nano

Dr. Raghuraj Singh Chouhan, dr. Jan Gačnik, dr. Igor Živković, Sreekanth Vijayakumarau Nair in prof. dr. Milena Horvat z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Alenka Vesel z Odseka za tehnologijo površin Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z dr. Primožem Šketom, Nigelom Van de Veldejem in dr. Ivanom Jermanom s Kemijskega inštituta ter raziskovalkami in raziskovalci iz tujine objavili članek z naslovom Zelena sinteza 2D nanokompozita magnetita/grafitnega ogljikovega nitrida za učinkovito odstranjevanje Hg²⁺, ki je bil predstavljen na naslovnici revije Environmental Science: Nano. V članku so avtorji opisali tehniko termalne sonikacije za proizvodnjo edinstvenih de novo nanoplošč tris-s-triazinovega ogljikovega nitrida, obogatenih z magnetitnimi nanodelci (M-g-CN).

Nov način sinteze zagotavlja visok odstotek stabilnega, visoko selektivnega in ponovno uporabnega M-g-CN ter ima širok potencial za uporabo, zlasti kot zeleni adsorbent v Pasivnih vzorcih ali materialih za namene odpravljanja onesnaženja.


Slika

Na predvečer dneva znanosti 9. 11. ob 19h Frekvenca X v Veliki predavalnici IJS

Vabilo

Val 202 skupaj z Institutom "Jožef Stefan", Kemijskim inštitutom in Univerzo v Ljubljani prireja okroglo mizo z naslovom Motiti se je človeško, kaj pa znanstveno? Javna okrogla miza oddaje Frekvenca X na Valu 202, posvečena največjim zmotam znanosti in temu, kar se je ta iz njih naučila. Kako nam lahko znanstvena metoda kot družbi pomaga krmariti v čedalje bolj nepredvidljivem svetu?

O tem, kako se je znanost učila iz svojih napak in kateri izzivi so pred njo, bodo razpravljali: dr. Alojz Ihan (Medicinska fakulteta UNI LJ), dr. Nina Gunde Cimerman (Biotehniška fakulteta UNI LJ), dr. Sara Talian Drvarič (Kemijski inštitut), dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ). Pogovor bosta moderirala prof. dr. Luka Snoj (Institut "Jožef Stefan") in Maja Ratej (Val 202).

Okrogla miza bo v četrtek, 9. novembra 2023, ob 19.00 v Veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan". Vljudno vabljeni.


Slika

6. 11. ob 18h odprtje razstave fotografij Marjana Verča

Vabilo

Gostovanje koprodukcije ekipe filma Varuhi formule sredi oktobra 2022, ki predstavlja jedrsko nesrečo na srbskem reaktorju leta 1958, je ponudilo neskončno zanimivih in atraktivnih trenutkov, ki jih je v svoj objektiv ujel fotograf Instituta "Jožef Stefan" mag. Marjan Verč. V uvod v slovensko premiero filma 8. novembra 2023 bo v Galeriji inštituta v ponedeljek, 6. novembra 2023, ob 18. uri odprtje razstave fotografij, kot jih je izbrala Tatjana Pregl Kobe.

Razstava bo na ogled do 30. novembra 2023.


Slika

IJS obiskal nemški veleposlanik nj. eksc. Adrian Pollmann

2. november 2023

Institut "Jožef Stefan" je 2. novembra 2023 obiskal nemški veleposlanik nj. eksc. Adrian Pollmann skupaj z vodjo Oddelka za gospodarstvo go. Evo-Ricardo Willems in vodjo Oddelka za kulturo in medije Julio Neblich. V pogovorih z vodstvom inštituta so predstavili že dosedanja sodelovanja med Nemčijo in IJS in preučili možnosti za nova.

V nadaljevanju obiska si je veleposlanik ogledal Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta, Humar Lab pod vodstvom doc. dr. Matjaža Humarja in Center za elektronsko mikroskopijo pod vodstvom prof. dr. Mirana Čeha.


Slika

Dr. Tomaž Tomše in dr. Petra Jenuš s K7 osvojila prvi dve mesti na razpisu ERA-MIN3

2. november 2023

Dr. Tomaž Tomše in dr. Petra Jenuš z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" sta se na mednarodnem razpisu ERA-MIN3: Transnational Call 2023 Raw Materials for the Sustainable Development and the Circular Economy s svojima projektoma SIREN - Rapidly sintered re-engineered Nd-Fe-B permanent magnets based on recycle content (Tomše) in GENIUS - Greener permanent magnets without or with less critical raw materials (Jenuš) uvrstila na prvo in drugo mesto izmed 45 prijav s celega sveta, ki so bile uvrščene v ocenjevanje.

Oba projekta sta usmerjena k okoljsko izboljšanim tehnologijam in hkrati povečanju recikliranja trajnih magnetov, brez katerih si ne moremo predstavljati delovanja električnih motorjev oz. generatorjev vetrnih turbin. S tem bosta projekta pomembno prispevala k strategijam zelenega prehoda. Oba projekta sta hkrati tudi edina projekta, sprejeta v financiranje, pri katerih sodeluje ali jih koordinira slovenska institucija.


Slika

Dr. Andrej Gorišek z F9 izvoljen za koordinatorja vodenja detektorja ATLAS

30. oktober 2023

Dr. Andrej Gorišek z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je bil v mednarodni kolaboraciji ATLAS izvoljen za koordinatorja vodenja detektorja ATLAS (ATLAS Run Coordinator). Dr. Andrej Gorišek bo v tej vlogi igral ključno vlogo pri usmerjanju ekipe več sto fizikov, inženirjev in tehnikov.

Strojna in programska oprema eksperimenta ATLAS, enega izmed dveh velikih poskusov na Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERNu, sta bili obsežno nadgrajeni med dolgo zaustavitvijo med letoma 2019 in 2020, pripravljajoč detektorje na novo obdobje zbiranja podatkov, imenovano Run 3. V svoji novi vodstveni vlogi v mednarodni kolaboraciji ATLAS bo dr. Andrej Gorišek zadnji dve leti tega obdobja deloval kot eden od dveh koordinatorjev, ki sta odgovorna za zagotavljanje učinkovitega delovanja detektorja in nemoteno zajemanje podatkov iz dogodkov, ki nastajajo ob trkih protonov in ionov, pospešenih do rekordnih energij v Velikem hadronskem trkalniku.


Slika

Najboljša predavanje in plakat Monike Kušter in Tine Radoševič s K7

27. oktober 2023

Oktobra je v Portorožu potekala Mednarodna konferenca o materialih in tehnologijah. V programu je bila tudi sekcija mladih raziskovalk in raziskovalcev, v kateri so udeleženke in udeleženci tekmovali za najboljše predavanje in za najboljši plakat, predvsem s področja sinteze in karakterizacije kovinskih in nekovinskih materialov in modeliranja ter optimizacije industrijskih procesov. Za predstavitve so bile razpisane tri nagrade in za plakate ena nagrada. Vse predstavitve in plakate je ocenjevala petčlanska mednarodna žirija.

Med prejemniki nagrad sta bili tudi sodelavki Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Monika Kušter je prejela prvo nagrado za predavanje z naslovom Composite material based on polymer matrix reinforced with Al-based Quasicrystal powder, Tina Radoševič pa je prejela nagrado za najboljšo predstavitev plakata z naslovom Photocatalytic degradation of synthetic textile microplastic fibers with TiO₂ as photocatalysts.


Slika

Lev Vidmar, Tomaž Prosen in Svjetlana Fajfer prejemniki Blinčevih nagrad

24. oktober 2023

Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut "Jožef Stefan" sta že petič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike.

Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Lev Vidmar, ki je nedvomno eden vodilnih mlajših raziskovalcev na področju teoretične fizike trdne snovi.

Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel prof. dr. Tomaž Prosen. V odkritju, objavljenem leta 2018 v reviji Physical Review Letters, je profesor Prosen s sodelavcema predstavil t. i. samo-dualen brcan Isingov model, v katerem je moč spektralne korelacije oz. spektralni oblikovni faktor izračunati brez kakršnih koli predpostavk in pokazati ujemanje s teorijo slučajnih matrik.

Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejela prof. dr. Svjetlana Fajfer, ki sodi med vodilne raziskovalke in raziskovalce procesov med osnovnimi delci, zlasti tistimi, ki bi lahko bili občutljivi na fiziko onkraj Standardnega modela.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.


Slika

Dragan Mihailović, Peter Prelovšek in Petra Šutar do objave v reviji Nature

18. oktober 2023

V reviji Nature so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Dragan Mihailović in prof. dr. Peter Prelovšek, material je sintetizirala Petra Šutar, skupaj z raziskovalci iz Italije in Nemčije razkrili nenavaden kvantni efekt, v katerem se lastnosti kvantnega materiala močno spremenijo, če ga vstavimo v votlino s hlajenimi zrcali. Eksperiment, ki je navidezno preprost, kaže na nenavadno veliko spremembo temperature prehoda med izolatorjem in kovino v kristalu 1T-TaS₂, ki je snov z zelo zanimivimi lastnostmi, tesno povezanimi s kvantno fiziko. Pojav je nenavaden zato, ker material med eksperimentom ni v stiku z okolico, vpliv zrcal pa nakazuje na močno sklopitev med elektroni v snovi in kvantnimi fluktuacijami elektromagnetnega polja oz. svetlobe v vakuumu - fotoni, kar posledično spremeni temperaturo prehoda. Avtorji pričakujejo veliko zanimanja znanstvene skupnosti, saj je odkriti efekt, ki odpira pot raziskavam novih kvantnih efektov, presenetljiv, hkrati pa toliko nepoznan, da sproža vrsto različnih razlag.


Slika

Odprtje razstave pokojnega sodelavca Instituta "Jožef Stefan" Marjana Smerketa

18. oktober 2023

V Galeriji Družina je bila 18. oktobra 2023 otvoritev razstave pokojnega sodelavca Instituta "Jožef Stefan" Marjana Smerketa. Na našem inštitutu je neprecenljiv njegov fotografski opus, saj je s svojim budnim fotografskim očesom v tem času beležil najpomembnejše dogodke na inštitutu in ustvaril svojevrsten fotografski arhiv. Sicer pa je bil Marjan Smerke ljubitelj sakralnih objektov in je s fotografijami opremil večino najlepših monografij o romarskih poteh in cerkveni umetnosti. Razstava, ki jo je pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in Kabinetom slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, bo na ogled do 2. decembra 2023.


Slika

Dan odprtih vrat Centra za mrežno infrastrukturo IJS

18. oktober 2023

Institut "Jožef Stefan" je tudi letos 18. oktobra 2023 soorganiziral tradicionalni dan odprtih vrat superračunalniških centrov po Sloveniji. Organizirane skupine in posamezniki so si lahko pod vodstvom dr. Jana Jone Javorška, vodje Centra za mrežno infrastrukturo, ogledali superračunalniški center IJS na Teslovi, kjer poleg sistemov IJS gostuje tudi HPC Arnes, drugi največji superračunalnik v Sloveniji.
Za obiskovalce so vrata odprli tudi podjetje Arctur v Novi Gorici, Ažmanov center na Kemijskem institutu v Ljubljani in HPC Maister na Univerzi v Mariboru. Največja atrakcija je gotovo bila možnost obiska HPC Vega, slovenskega superračunalnika na IZUM v Mariboru, ki je skupni projekt Slovenske nacionalne iniciative za mrežno superračunalništvo in prvi računalnik evropske iniciative EuroHPC.


Slika

5. podelitev Blinčevih nagrad za dosežke na področju fizike

Vabilo

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" petič zapored podeljujeta nagrade za najvidnejše dosežke na področju fizike. Tudi letos bodo podelili Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere, Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike in Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike. Z nagradami izkazujemo priznanje najuspešnejšim slovenskim fizičarkam in fizikom vseh generacij in spodbujamo zanimanje za to vedo med mladimi. Podelitev bo v torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri v Veliki fizikalni predavalnici v Peterlinovem paviljonu. Vabljeni!


Slika

Film Varuhi formule končno v Sloveniji

Vabilo

Kot otvoritveni film 34. festivala LIFFe v Slovenijo prihaja koprodukcijski film Varuhi formule, v katerem so jedrsko nesrečo v srbski Vinči leta 1958 zaigrali na Reaktorju našega inštituta. Od sodelovanja je minilo natanko eno leto in končno smo dočakali možnost ogleda filma tudi pri nas. Na voljo so še vstopnice za projekcije 9., 10., 11., 12. in 15. novembra. Nakup vstopnic je možen na povezavi.


Slika

Razstava fotografij Marjana Verča s snemanja filma Varuhi formule

Vabilo

Gostovanje koprodukcije ekipe filma Varuhi formule sredi oktobra 2022, ki predstavlja jedrsko nesrečo na srbskem reaktorju leta 1958, je ponudilo neskončno zanimivih in atraktivnih trenutkov, ki jih je v svoj objektiv ujel fotograf Instituta "Jožef Stefan" mag. Marjan Verč. V uvod v slovensko premiero filma bo v Galeriji inštituta v ponedeljek, 6. novembra 2023, ob 18. uri odprtje razstave fotografij, kot jih je izbrala Tatjana Pregl Kobe. Razstava bo na ogled do 30. novembra 2023.


Slika

Prof. dr. Danilo Zavrtanik, prof. dr. Igor Križaj in prof. dr. Uroš Cvelbar bodo prejeli letošnje najvišje državne nagrade na področju znanosti

13. oktober 2023

13. oktobra 2023 so razglasili prejemnice in prejemnike nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2023. Med 15 prejemnicami in prejemniki so tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev bo prejel dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 do 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije bo prejel prof. dr. Igor Križaj, vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike bo prejel prof. dr. Uroš Cvelbar, vodja Odseka za plinsko elektroniko. Podelitev nagrad bo 28. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.


Slika

Podelili nagrade 16. Mednarodne konference za prenos tehnologij

13. oktober 2023

Nagrado za najboljšo inovacijo z javnih-raziskovalnih organizacij sta v okviru 16. Mednarodne konference za prenos tehnologij prejeli dve enakovredni ekipi. Ekipa Univerze v Mariboru v sestavi doc. dr. Zoran Pučko ter prof. dr. Danijel Rebolj je prejela nagrado za inovativni sistem za samodejno spremljanje gradenj "WatchBuilt". Ekipa z Instituta "Jožef Stefan" v sestavi doc. dr. Erik Zupanič in dr. Peter Jeglič pa je prejela nagrado za inovacijo "Nova platforma za proizvodnjo hladnih atomov za kvantne računalnike in kvantne senzorje."


Slika

Na zaključni slovesnosti konference Informacijska družba 2023 podelili nagrade

13. oktober 2023

Na zaključni slovesnosti 26. mednarodne multikonference Informacijska družba 2023 so 13. oktobra 2023 podelili nagrade, slovesnosti pa se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, Informacijsko jagodo, so prejeli ustvarjalci portala Dostopno.si, ki deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija. Nagrado Michija-Turinga za življenjsko delo je letos prejel prof. dr. Andrej Brodnik za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Po slavnostnem zaključku Multikonference Informacijska družba 2023 je direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar podpisal Sporazum o sodelovanju z državno institucijo za podatke in umetno inteligenco Kraljevine Savdske Arabije (SDAIA).


Slika

Jan Malec v Cankarjevem domu udeleženec okrogle mize "Prihodnost jedrske energije v Sloveniji"

5. oktober 2023

5. oktobra 2023 je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala okrogla miza "Prihodnost jedrske energije v Sloveniji", na kateri je poleg direktorja družbe ELES Aleksandra Mervarja, generalnega direktorja GEN energije dr. Dejana Paravana, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Danijela Levičarja sodeloval tudi raziskovalec Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" Jan Malec. Govorniki so se strinjali, da je potrebno postopke v okviru projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) pospešiti, pri tem pa bo ključnega pomena kadrovski vidik in v roku enega leta nov zakon. Okrogli mizi je sledila slovenska premiera filma "Jedrska zdaj", v katerem režiser Oliver Stone raziskuje potencial jedrske energije, kot odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe.


Slika

Doc. dr. Matjaž Humar dobitnik nagrade dr. Uroša Seljaka za mentorstvo

4. oktober 2023

Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2023 že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov. Nagrade so podelili rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, donator prof. dr. Uroš Seljak in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka, letos so podelili po tri, so namenjene spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov v Republiki Sloveniji. Med prejemniki nagrade je tudi Miha Papič za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers; raziskave je opravljal na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", za mentorstvo pri njegovem delu pa je plaketo prejel tudi njegov mentor doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!


Slika

Pomurski župani obiskali ICJT in Reaktor

4. oktober 2023

4. oktobra 2023 je Reaktorski infrastrukturni center Instituta "Jožef Stefan" v Podgorici obiskala delegacija Pomurja, sestavljena iz vodstva občin Murska Sobota, Kobilje, Turnišče in Tišina ter predstavnikov in predstavnic Pomurske gospodarske zbornice in Pomurske akademske znanstvene unije. Sprejela jih je pomočnica direktorja dr. Romana Jordan s sodelavkami in sodelavci, s katerimi so predstavili različne načine za spremljanje avtentičnosti in kvalitete hrane, uporabo sodobnih tehnologij pri vzpostavljanju dinamičnega nabavnega sistema hrane, možnosti uporabe jedrske energije kot brezogljični vir energije prihodnosti ter pomen znanstveno-raziskovalnega dela za zagotavljanje varnega obratovanja jedrskih objektov. Gostje so si pobliže ogledali reaktor Triga in ICJT in se seznanili s prednostmi, ki jih taka znanstveno-izobraževalna objekta prinašata.


Slika

Sodelavci B3 v Nature Communications odkrili nov mehanizem

3. oktober 2023

Vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boris Rogelj je s sodelavkama mlado raziskovalko Uršo Čerček in dr. Mirjano Malnar Černigoj z raziskovalci iz Nemčije, Velike Britanije in Kanade odkril nov mehanizem, povezan z mutacijo v genu C9orf72, s katerim bodo zdaj še bližje odkrivanjem vzrokov nastanka FTD in ALS. V najnovejši raziskav, obavljeni v Nature Communication, so raziskovalci ugotovili, da se del ponovitev RNA, ki nastanejo pri mutaciji, neobičajno povezuje s proteinom FARSA, kar vodi v nepravilno delovanje celic. Odkrito neobičajno povezovanje ponovitev RNA – protein FARSA povzroči zmanjšanje pripenjanja aminokisline, ki vodi v nepravilnosti pri nastajanju proteinov, bogatih s fenilalaninom in posledično njihovo zmanjšano količino. Novo odkrita interakcija in mehanizem, ki vodi v razvoj bolezni ALS in FTD, lahko pomembno pripomoreta k nadaljnjim raziskavam na področju, ki je bilo do sedaj slabše raziskano, in razvoju novih strategij zdravljenja bolnikov z mutacijo C9orf72.


Slika

Mihailović: Delo Nobelovih nagrajencev za fiziko nam odpira nov svet

3. oktober 2023

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za njihov prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v materiji. "Ta časovna skala nam odpira nov svet, podobno kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa," je za STA povedal profesor in raziskovalec na IJS Dragan Mihailović, a dodal, da to nikakor ne pomeni konca raziskovanja v tej smeri laserske fizike. Kot je poudaril, namreč raziskovalci, vsakič ko si odprejo obzorje v katerokoli smer, na podlagi tega začnejo spoznavati in raziskovati naprej.


Slika

Dr. Polona Vreča prejemnica priznanja kot avtorica največkrat citiranega članka v reviji Geologija

29. september 2023

Geološki zavod Slovenije je 29. septembra 2023 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležil 70. obletnico izhajanja znanstvene revije Geologija. Uredništvo revije je na slovesnosti podelilo priznanja izjemnim posameznikom, ki so s svojim delom v zadnjih desetih letih prispevali k razvoju revije in geološke znanosti. Dr. Polona Vreča, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan", je prejela priznanje kot prva avtorica največkrat citiranega članka, objavljenega v reviji Geologija, odkar je ta v podatkovni zbirki Scopus. Članek "Izotopska sestava padavin na postaji Ljubljana (Reaktor), Slovenija - obdobje 2007-2010", objavljen v soavtorstvu z Ines Krajcar Bronić, Albrechtom Leisom in Miho Demšarjem, je plod interdisciplinarnega sodelovanja geologov, fizikov, meteorologov ter kemikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Članek predstavlja dragocene informacije za nadaljnje raziskave na področju izotopske sestave padavin. Čestitamo!


Slika

Noč raziskovalk in raziskovalcev 2023 navdušila

29. september 2023

Raziskovalci po vsej Evropi so danes odprli vrata svojih organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi predstavili poklic in življenje znanstvenika širši javnosti. Med 17. uro in 22. uro so se množice navdušencev za znanost zbrale tudi v prostorih Instituta »Jožef Stefan na Jamovi kot na Reaktorju. Hvala vsem sodelujočim!

Foto galerija

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00
info@ijs.si