StefanoviDnevi2022 / Program

Foto utrinki 30. Dnevov Jožefa Stefana

Ponedeljek, 21. marec 2022, foto utrinki

ODPRTJE 30. DNEVOV JOŽEFA STEFANA, posnetek
NAGOVOR DIREKTORJA INSTITUTA "JOŽEF STEFAN"
prof. dr. Boštjan Zalar

VABLJENI PREDAVANJI, posnetek
ABSORPCIJA SVETLOBE V AEROSOLIH VPLIVA NA PODNEBJE - KAKO TO MERIMO?
prof. dr. Griša Močnik, Univerza v Novi Gorici, Haze Instruments d.o.o., Institut "Jožef Stefan"
Aerosoli, ki absorbirajo sončno svetlobo, pomembno vplivajo na podnebje. V atmosferi preživijo nekaj tednov, vendar ozračje segrevajo skoraj toliko kot ogljikov dioksid, ki v atmosferi preživi desetletja. Podnebni modeli podcenjujejo vpliv absorbirajočih aerosolov. Za opis stanja našega planeta in za izboljšavo napovedne moči modelov so tako meritve ključnega pomena, saj predstavljajo vhodne podatke za podnebne modele. Pokazal sem, kako na preproste načine izmerimo absorpcijo aerosolov; kako lahko z meritvami z baloni in majhnimi letali izmerimo njihovo porazdelitev v atmosferi; kakšna je odvisnost absorpcije od valovne dolžine in kaj nam to pove o sestavi in mešanicah aerosolov; kakšne so hitrosti segrevanja ozračja za različne tipe aerosolov in kako na segrevanje vplivajo oblaki; in zakaj potrebujemo nove metode za take meritve, da bi zmanjšali negotovosti.
MERJENJE ABSORPCIJE V AEROSOLIH S FOTO-TERMIČNIM INTERFEROMETROM
doc. dr. Luka Drinovec, Univerza v Novi Gorici, Institut "Jožef Stefan", Haze Instruments d.o.o.
Da bi izmerili prispevke absorbirajočih aerosolov na podnebje, potrebujemo neposredne meritve njihovega absorpcijskega koeficienta. Aerosoli se v atmosferi starajo, in sicer se absorbirajoča jedra postopoma oplaščijo s prozornim ovojem, kar ojača absorpcijo. Meritve absorpcijskega koeficienta so bile v preteklosti zelo negotove, modeli pa pojava staranja niso kvantitativno opisovali. Predstavil sem nov inštrument za meritve absorpcijskega koeficienta aerosolov pri dveh valovnih dolžinah. Aerosoli v zraku, ki ga črpamo skozi merilno celico, absorbirajo svetlobo dveh močnih laserjev, zaradi česar se segrejejo. S tem segrejejo zrak okoli sebe, temu pa se zato nekoliko spremenita gostota in lomni količnik. Spremembo lomnega količnika izmerimo kot spremembo optične poti v interferometru, s čimer izmerimo absorpcijski koeficient. Foto-termični interferometer smo sledljivo kalibrirali. Pokazal sem meritve laboratorijskih vzorcev in zunanjega zraka ter meritve ojačanja absorpcije zaradi oplaščenja.
Predavanji sta v slovenščini.

ODPRTJE RAZSTAVE, Galerija Instituta "Jožef Stefan"
Zoran Didek: Izbor del iz zbirke Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac, predstavlja izbor del Zorana Didka
VABILO NA RAZSTAVO

OBISKI ŠOL
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik

Torek, 22. marec 2022

VABLJENO PREDAVANJE, posnetek
KAJ NAM POVE ČRNO-BELA SLIKA ATOMOV?
prof. dr. Goran Dražić, Kemijski inštitut, Institut "Jožef Stefan" in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana
Sodobni vrstični presevni elektronski mikroskopi omogočajo vpogled v strukturo in kemijsko sestavo materialov z neverjetno ločljivostjo. Z ustreznim načinom zbiranja in obdelave podatkov lahko dobimo slike posameznih atomskih stolpcev in celo posameznih atomov. Iz takih slik lahko izluščimo natančen položaj atomskih stolpcev, kemijsko sestavo posameznega stolpca in dokažemo prisotnost točkovnih kristalnih defektov. V predavanju so predstavljene osnove delovanja mikroskopa in nekateri primeri študij tehnološko zanimivih funkcijskih materialov, kot so feroelektriki, katalitski nanodelci in katalizatorji. Razloženi so tudi primeri in situ študij, kjer v mikroskopu segrevamo vzorec do visokih temperatur in na atomski ravni spremljamo rast in preoblikovanje nanodelcev ali premikamo feroelektrične domene z električnim poljem. Prikazane so tudi zmožnosti najnovejših detektorjev, s katerimi lahko opazujemo ne samo položaj atomov, ampak tudi vezi med njimi.
Predavanje je v slovenščini.

OBISKI ŠOL
Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica

Sreda, 23. marec 2022, foto utrinki

VABLJENO PREDAVANJE, posnetek
IZZIVI INTERNETA PRIHODNOSTI: VARNOST, POVEZLJIVOST IN VIDIKI HUMANOSTI
prof. dr. Borka Jerman Blažič, Institut "Jožef Stefan"
Kljub zgodnji iniciativi ameriške Agencije za napredne obrambne analize (DARPA) za razvoj robustnega sistema poveljevanja v drugi polovici 20. stoletja, zasnovanega na računalniški komunikaciji, so internet razvili znanstveniki, da bi lažje sodelovali pri najnovejših odkritjih. Današnja uporaba pa daleč presega tisto, čemur je bil internet namenjen ob svojem nastanku. Tehnološke rešitve v zadnjih desetletjih so zagotovile prisotnost interneta skoraj na vseh koncih sveta, hkrati pa uporabljamo številne storitve, za katere se sploh ne zavedamo, da jih omogoča internetno omrežje. Trenutno se internet sooča z novimi izzivi, ki niso le tehnološki, ampak izvirajo iz družbenih razmer na posameznih koncih sveta. Ti izzivi so povezani z zagotavljanem kibernetske varnosti in s procesom fragmentacije, ki bo povezljivost internetnih omrežij dodatno zmanjšala in internet »balkanizirala«. Reševanje teh izzivov zahteva veliko tehnološkega znanja za upravljanje in vzdrževanje internetnih omrežij, razumevanje družbenih razmer in človeškega vedenja ter diplomatskih veščin.
Predavanje je v slovenščini.

PODELITEV PRIZNANJ, posnetek
ČASTNA LISTINA INSTITUTA "JOŽEF STEFAN"
Častna listina se podeljuje organizacijam in posameznikom oz. posameznicam kot priznanje zlasti za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov instituta in znanj, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko zaledje, zasluge pri razvoju odnosov Instituta z drugimi organizacijami doma in v svetu, pomembne prispevke pri uveljavljanju vloge raziskovalne dejavnosti, še posebno tiste, ki se odvija na Institutu, in za posebna prizadevanja pri populariziranju znanosti, ki so pripomogle k uveljavitvi Instituta doma in v svetu.

OBISKI ŠOL
Osnovna šola Senovo

Četrtek, 24. marec 2022, foto utrinki

VABLJENO PREDAVANJE, posnetek
HUMANOIDNA ROBOTIKA – RAZUMEVANJE ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI IN INTELIGENCE
prof. dr. Tamim Asfour, Karlsruhe Institute of Technology (KIT), Nemčija
Ljudje imamo visoka pričakovanja o bodočih sposobnostih humanoidnih robotov. Pričakujemo, da bodo postali spremljevalci in osebni pomočniki ljudem različnih starosti v različnih okoljih, da bodo pomagali pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, ter da bodo leta 2050 svetovni prvaki v nogometu. Ne glede na področje uporabe pa raziskave humanoidnih robotov prispevajo k razumevanju človeških sposobnosti in inteligence, kar nam pomaga pri razvoju vsestranskih humanoidnih robotov za pomoč ljudem. Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, že danes prekašajo človeka pri različnih igrah in nekaterih nalogah, ki se nanašajo na obdelavo slik in govora. Kljub temu pa še vedno nismo uspeli razviti humanoidnih robotov, ki bi dosegli človeške gibalne sposobnosti in inteligenco. V predavanju je predstavljen napredek na poti do humanoidnih robotov, ki delujejo »24 ur na dan, 7 dni v tednu«. To so sistemi, ki umetno inteligenco naredijo oprijemljivo, tako da znajo pridobivati nova znanja s pomočjo učitelja in iz lastnih izkušenj, hkrati pa znajo predvideti posledice svojih dejanj pri izvajanju zapletenih opravil v različnih okoljih. Predavanje se je zaključilo z razpravo o transformativnem vplivu humanoidne robotike ter o izzivih in odprtih problemih robotske inteligence.
Predavanje je v angleščini.

PODELITEV PRIZNANJ, posnetek
ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA - POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE BORUTA PAHORJA
Institut podeljuje priznanja Zlati znak Jožefa Stefana za odmevna doktorska dela s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved.

OBISKI ŠOL
Osnovna šola Kungota

Petek, 25. marec 2022

OBISKI ŠOL
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik

Sobota, 26. marec 2022, foto utrinki

DAN ODPRTIH VRAT INSTITUTA "JOŽEF STEFAN"
- pred glavno stavbo Instituta, Jamova cesta 39
- na Reaktorskem centru Podgorica, Brinje 40
Dan odprtih vrat je namenjen splošni javnosti, ko na obisk sprejmemo vse, ki jih zanima, kaj raziskujemo na našem inštitutu in kako bomo lahko s tem doprinesli k skladni družbi prihodnosti.
Program in navodila so dostopni na www.dov.ijs.si.

Video: Tomaž Krištofelc & VideoLectures.NET
Foto: Marjan Verč