Skupina raziskovalcev z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" v sestavi M. Žitnik, A. Mihelič, K. Bučar in Š. Krušič je ob pomoči raziskovalcev s Švedske, Francije in Italije izvedla poskus, pri katerem so kontrolirali populacijo kratkoživega stanja 2s² v heliju (5 fs) z interferenco dvofotonskih absorpcijskih poti, ω₁ + ω₁ in ω₃ - ω₁. Relativno jakost interferenčnega člena je določala fazna razlika med fundamentalno frekvenco laserske svetlobe ω₁ (44 nm) ter njeno tretjo harmonsko frekvenco ω₃ = 3ω₁ (14 nm). Kratke dvobarvne sunke močne svetlobe s prostorsko in časovno koherenco, je generiral laser na proste elektrone FERMI. Delovanje atomskega interferometra so raziskovalci demonstrirali z merjenjem majhne časovne razlike (9 as), ki nastane pri potovanju svetlobe prvega in tretjega harmonika skozi 5 m dolg atenuator, v katerem je dušik pri pritisku 6,3 × 10⁻³ mbar. Rezultati raziskave so bili pravkar objavljeni v reviji OPTICA.