CHRONOLOGY OF ACHIEVEMENTS 2014 |
On 22 December 2014 the journal Nature Physics published an article entitled Light-controlled topological charge and a Nematic Liquid Crystal , written by Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer and Igor Muševič, from the Department for Solid-State Physics (F5) of the Jožef Stefan Institute and the Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Their paper describes experiments in which a strong laser light is used to create and stabilize a pair of topological defects in liquid crystals formed by a defect and an anti-defect or a "particle" and an "antiparticle". The picture shows the liquid crystal, as seen under a microscope, only a few milliseconds after the laser pulse. This pulse leads to the formation of a dense network of topological defects, from which eventually pairs of topological defects are formed. This is reminiscent of the Kibble-Zurek mechanism for the production of monopoles in cosmology. This means that by using the theory of the dynamics of the provisions for annihilation and basic topological rules we can observe the mechanisms for the production topological charge.
Ana Gantar, a young researcher at the Department for Nanostructured Materials, was awarded for the best oral contribution at the 22nd International Conference on Materials and Technologies in Portorož. She presented her work for an application in regenerative medicine based on nanoparticulate, bioactive, glass-reinforced gellan gum hydrogels for bone-tissue engineering.
Dr Martina Lorenzetti, a member of the Department for Nanostructured Materials, was awarded with the first prize for her lecture at the Conference of the European Society of Biomaterials in Liverpool, UK. She presented a part of her PhD work on measuring surface charge as an instrument for understanding the biological interactions of bone implants based on titanium. She studied the absorption of proteins using the 2D-PAGE-technique, invented by the Nobel Prize winner, Prof. Oliver Smithies.
Dr Gregor Primc, from Department of Surface Engineering and Optoelectronics (F4), Jožef Stefan Institute, received the First Award for the Invention with the Highest Commercial Impact at the 7th International Conference on Technology Transfer, which was organized jointly by the Centre of Technology Transfer, JSI, and the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. The prize was awarded for the development of an innovative sensor for the real-time measurements of processing parameters during the treatment of advanced materials with a thermodynamically non-equilibrium gaseous plasma.
On Friday 13 June 2014, the seventh training event for European Energy Managers (EUREM) was conducted by the Energy Efficiency Center of the Jožef Stefan Institute. As a result of this, 15 new managers joined the 145 European energy managers who already attended the previous training events. The certificates were awarded at the final ceremony by the Minister for Infrastructure and Spatial Planning, Mr Samo Omerzel, and the Director of the JSI, Prof. Dr Jadran Lenarčič. The total reduction in energy costs due to implementing the measures foreseen in their project activities by all the Slovenian European energy managers has been estimated to be €15.5m per year.
IN SLOVENE (to be translated)
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta "Jožef Stefan" je 16. decembra 2014 prejel priznanje Uprave za zaščito in reševanje ob 20-letnici delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
Raziskovalci z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Kristian Radan, doc. dr. Evgeny Goreshnik in prof. dr. Boris Žemva so pri raziskavah termičnih reakcij med srednje močno Lewisovo bazo ksenonovim difluoridom (XeF2) in titanovim tetrafluoridom (TiF4) izolirali nov tip Xe(II)-soli s polimernimi anioni: [XeF]2[Ti9F38] (slika) in [Xe2F3][Ti8F33]. Nastala eno- in dvodimenzionalna aniona, najdena v strukturah teh produktov, kažeta nepričakovano sposobnost vzdrževanja relativno visoko ioniziranih oblik XeF2, kar je bilo do sedaj mogoče le z uporabo najmočnejših Lewisovih kislin. Uporabljen sintezni način in metoda kristalizacije pa odpirata tudi nove možnosti za tvorbo termodinamsko zelo obstojnih spojin XeF+ in Xe2F3+ z anioni drugih, šibkejših Lewisovih kislin. Avtorji so o odkritju poročali v ugledni znanstveni reviji Angewandte Chemie International Edition.
Dr. Rok Prebil, je prejel Preglovo nagrado za doktorsko delo Aerobne oksidativne transformacije organskih spojin katalizirane z nitrati. Raziskave je pod mentorstvom izr. prof. dr. Stojana Stavberja opravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in delno na University of North Florida, disertacijo pa zagovarjal aprila letos na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dr. Prebil je odkril, razvil in ovrednotil nekaj originalnih, popolnoma nekovinskih reakcijskih sistemov za vrsto selektivnih in učinkovitih oksidativnih pretvorb organskih spojin. Štiri objave v uglednih znanstvenih revijah s področja organske in aplikativne kemije (Organic Letters, European Journal of Organic Chemistry, Tetrahedron Letters in Advanced Synthesis&Catalysis) so že v kratkem času po objavi dosegle znatno odmevnost.
Raziskovalci z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" so razvili nov način za izdelavo kompleksnih celičnih tovarn. To so mikroorganizmi, ki proizvajajo določeno uporabno snov, na primer bioetanol ali inzulin. Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Uroša Petroviča je razvila postopek, ki temelji na najnovejših dognanjih v genetiki večgenskih lastnosti, s katerimi lahko v enem samem mikroorganizmu kombinirajo koristne lastnosti več različnih mikroorganizmov. Ena od mogočih vrst uporabe tega načina, ki jo razvijajo v konzorciju z akademskimi in industrijskimi skupinami iz Evrope, je izraba lignocelulozne biomase kot surovine za proizvodnjo širokega nabora snovi v biorafinerijah, ki naj bi po načrtih EU v naslednjem desetletju v veliki meri nadomestile na fosilnih gorivih temelječo industrijo.
V seriji Handbook of Environmental Chemistry je založba Springer izdala knjigo The Sava River, katere urednika sta Radmila Milačič in Janez Ščančar z Odseka za znanosti o okolju ter Momir Paunović z Inštituta za biološke raziskave Siniša Stanković iz Beograda. V knjigi je predstavljen obširen pregled vplivov, ki ga imajo prebivalstvo v zgoščenih naseljih, intenzivna kmetijska dejavnost, hidroelektrarne, rečni promet, industrija in pojavi poplav oziroma sušna obdobja na žive organizme ter okolje porečja reke Save. V sedemnajstih poglavjih, ki zajemajo meddržavno sodelovanje upravljanja z reko Savo, klimatske spremembe, ki pomembno vplivajo na pojavnost poplav in sušnih obdobij, oceno različnih človekovih dejavnosti na žive organizme, biološko raznovrstnost in pojav invazivnih vrst ter onesnaženje okolja, je zbrano znanje, ki so ga raziskovalci pridobili v okviru dela na EU-, bilateralnih in nacionalnih projektih.
Na Institutu "Jožef Stefan" je začela delovati UNESCO Katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, ki so jo 18. novembra 2014 na novinarski konferenci predstavili direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, direktorica nacionalne komisije Unesco Marjutka Hafner in nosilec katedre mag. Mitja Jermol.
Člani Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij M. Žitnik, A. Mihelič, K. Bučar in M. Kavčič so skupaj sodelavci iz Italije, Švedske, Nemčije in Francije objavili članek z naslovom High Resolution Multiphoton Spectroscopy by a Tunable Free-Electron-Laser Light. Poročajo o prvih uspešnih meritvah spektrov dipolno prepovedanih resonanc z energijo okrog 60 eV, ki nastanejo pri absorpciji dveh fotonov v osnovnem stanju helijevega atoma. Za vzbujanje so uporabili močne (100000000000000 W/cm^2) in spektralno ostre (30 meV) sunke svetlobe laserja na proste elektrone, ki jih generira novi pospeševalnik Fermi v Bazovici pri Trstu.
Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je ena od 112 institucij iz 24 držav, ki sodelujejo pri projektu FET Flagship The Human Brain Project. Vsebinsko sodelovanje poteka v sklopu podprojekta "Platforma za medicinsko informatiko"; platforma bo omogočala analizo velike količine medicinskih podatkov, ki se rutinsko zbirajo v bolnišnicah v diagnostične namene, a do zdaj še niso bili uporabljeni za raziskave. V ta namen na IJS razvijamo metode za analizo medicinskih podatkov z modeli na osnovi pravil (odkrivanje podskupin in napovedno razvrščanje), ki so ključnega pomena za odkrivanje novega znanja iz medicinskih podatkov, saj so naučena pravila človeku razumljiva. Nosilec projekta je prof. dr. Sašo Džeroski, sonosilka pa prof. dr. Nada Lavrač.
Sodelavcu Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Rudiju Podgorniku in njegovim kolegom je uspel račun, ki prvi potrjuje prisotnost antifragilnosti v nekem fizikalnem sistemu, ko strukturni nered na neki način zmanjša termično neurejenost sistema. Pri končni temperaturi v tekočini, ki jo sestavljajo nabiti delci v topilu, je namreč njihova porazdelitev po energiji Boltzmannova in njihova povprečna gostota eksponentno pada od nabite površine. Če takšni površini dodamo naboj obeh predznakov in ga razmečemo po njej popolnoma neurejeno, bi pričakovali, da se ta strukturni nered in termični nered na neki način seštejeta. Natančni računi povedo, da pri močno nabitih delcih strukturni nered zmanjša termičnega. Morda bomo lahko v prihodnosti odkrili primere antifragilnosti, ki bi se dali tudi praktično uporabiti za povečanje robustnosti materialov.
Revija Nature Nanotechnology je objavila članek z naslovom Thermally insulating and fire-retardant lightweight anisotropic foams based on nanocellulose and graphene oxide, katerega avtorji so člani mednarodne skupine znanstvenikov, v kateri je tudi sodelavec Odseka za inženirsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« dr. Andraž Kocjan. Uspeh njihovega raziskovanja je nov kompozitni material, sestavljen iz obnovljivih poceni nanomaterialov, t. j. iz celuloze, grafenovega oksida in gline nanometrskih dimenzij, ki bi lahko dramatično znižal ceno toplotne izolacije stavb z visoko energijsko učinkovitostjo.
V Kongresnem centru na Brdu je bila 21. novembra 2014 podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Med nagrajenci sta tudi sodelavca Instituta "Jožef Stefan" akad. prof. dr. Vito Turk, ki je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, ter prof. dr. Milena Horvat, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra. Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa je prejel prof. dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford, ki prav tako sodeluje z našim inštitutom.
Prof. dr. Danilo Suvorov, vodja Odseka za raziskave sodobnih materialov, je bil na sestanku Izvršnega odbora International Ceramic Federation - ICF v Pekingu izvoljen za predsednika tega največjega svetovnega keramičnega združenja za naslednje dveletno obdobje. ICF združuje več kot 50 držav članic in kontinentalnih asociacij (npr. European Ceramic Society, Asian Ceramic Society, American Ceramic Society) s skupno več kot 30.000 člani. Med najvažnejše dejavnosti ICF sodi pospeševanje mobilnosti raziskovalcev z uporabo različnih mehanizmov od sodelovanja pri organizaciji največjih strokovnih konferenc (serija International Ceramic Congress) do vrste znanstvenih delavnic in letnih šol ter dodeljevanja različnih finančnih spodbud.
Liposomi, sferični lipidni nanomešički, v katerih notranjosti je dovolj prostora za majhne in velike molekule oz. za zdravilo ali diagnostično sredstvo, so se izkazali kot odlična osnova sistema za aktivno ciljanje. Tako so sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" (doc. dr. Marko Fonovič, akad. prof. dr. Vito Turk, prof. ddr. Boris Turk, doc. dr. Olga Vasiljeva, Georgy Mikhaylov in dr. Matej Vizovišek) in Odseka za fiziko trdne snovi ( dr. Urška Mikac) razvili nov način dostave zdravil v tumorje, njihove rezultate raziskav pa je objavila tudi ena vodilnih revij Angewandte Chemie International Edition.
V oktobru 2014 so sodelavci Odseka za sisteme in vodenje E2 v podjetju Domel d.o.o. vgradili diagnostični sistem za končno kontrolo elektromotorjev na novi proizvodni liniji eko-motorjev za sesalne enote. Najnovejši sistem je že osmi tovrstni sistem avtomatske končne kontrole kvalitete izdelkov, ki jih Domel uporablja v svojih tovarnah doma in tujini in je ključno pripomogel k temu, da je Domel v zadnjih nekaj letih postal vodilni evropski proizvajalec elektromotorjev za gospodinjske sesalce, ki obvladuje prek 60% evropskega trga in proizvede nad 3 milijone motorjev letno.
Sodelavci Katedre za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Miha Pavšič, doc. dr. Gregor Gunčar in prof. dr. Brigita Lenarčič, ki je tudi sodelavka odseka B1 Instituta “Jožef Stefan”, so v sodelovanju s prof. dr. Kristino Djinović Carugo z Univerze na Dunaju v ugledni reviji Nature Communications objavili članek "Crystal structure and its bearing towards an understanding of key biological functions of EpCAM", v katerem so prvi predstavili eksperimentalno določeno strukturo epitelijske celične adhezijske molekule (EpCAM) in s tem s strukturnega vidika osvetlili biokemijske lastnosti in biološke funkcije tega pomembnega tumorskega označevalca. Med drugim so na podlagi strukture cis-dimera zunajceličnih delov EpCAM, ki nastane na površini iste celice, z računalniškim modeliranjem pripravili model trans-tetramerne medcelične enote, ki je po do sedaj znanih podatkih ključna za nastanek stabilnih adhezijskih medceličnih kontaktov in za sprožitev signaliziranja, povezanega s povečano celično proliferacijo.
Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« so poleg podjetij Mesi, Gigodesign in D-Labs ter Fakultete za elektrotehniko in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prispevali pomemben del pri razvoju produkta, ki se je uvrstil med deset finalistov prestižnega tekmovanja Qualcomm Tricorder XPRIZE izmed 300 prvotno prijavljenih skupin. Izraz »tricorder« je navdihnila znanstvenofantastična serija Zvezdne steze. Tekmovanje je pomembno zaradi nagrade v višini 10 milijonov dolarjev, še bolj pa zato, ker skuša revolucionalizirati področje domačega zdravstva. Sistem z uporabo pametnega algoritma, ki se izvaja na mobilni napravi, predlaga minimalno število invazivnih testov, ki so vključeni v obliki dodatnih modulov. Algoritem temelji na kombinaciji ekspertnega medicinskega znanja ter metod umetne inteligence. Tako denimo ob sumu na pljučno bolezen algoritem bolniku postavi nekaj fokusiranih vprašanj ter, če je sum upravičen, uporabnika napoti na uporabo modula z mikrofonom, ob sumu na krvno bolezen pa na krvni test.
Raziskovalci Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Andrej Gams, Bojan Nemec in Aleš Ude so v okviru evropskih projektov IntellAct in Xperience odkrili novo metodologijo za učenje robotskih operacij, ki potekajo v stiku z okolico. Obstajajo številne možnosti uporabe za predlagane metode v industrijski robotiki, zato IJS v sodelovanju z enim od vodilnih svetovnih proizvajalcev industrijskih robotov že razvija implementacijo teh metod na industrijskih robotih. Rezultati raziskave so bili objavljeni v večih uglednih mednarodnih revijah, med njimi 4. avgusta 2014 tudi v reviji IEEE Transactions on Robotics, ki ima najvišji faktor vpliva na področju robotike.
Sodelavca Odseka za biotehnologijo (B-3) Aleš Berlec in Borut Štrukelj sta skupaj s sodelavci s Fakultete za farmacijo (Mojca Lunder, Matjaž Ravnikar) in podjetjem Labena pridobila patent ameriškega patentnega urada za tehnologijo priprave rekombinantnih mlečnokislinskih bakterij s sposobnostjo vezave vnetnega citokina TNFα z namenom zdravljenja kronične vnetne črevesne bolezni (US 8,754,198 B2).
Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta "Jožef Stefan" in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na »25th International Liquid Crystal Conference« v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo!
"Event Registry" je sistem za zbiranje in analizo globalnih medijev. Sistem v zbranih člankih/dokumentih (preko 300.000 na dan) iz preko 60.000 virov v različnih jezikih identificira dogodke, spremlja njihovo dinamiko in povezuje dogodke v medijske zgodbe. Sistem omogoča vrsto funkcij za analizo globalne socialne in medijske dinamike skozi množico vizualizacij in neposrednega programskega dostopa (API). Sistem "Event Registry" je v procesu intergracije v Bloombergov produkcijski sistem za analizo novic - interes za uporabo sistema je pokazalo več svetovnih tiskovnih agencij in medijskih hiš. Sistem je javno dostopen na naslovu Event Registry.
Dr. Simon Čopar, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Instituta "Jožef Stefan", je prejel mednarodno nagrado Glenn Brown Prize. To je nagrada za najodličnejša doktorska dela na področju tekočih kristalov, ki jo vsake dve leti podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society. Ob podelitvi nagrade, ki je bila v okviru velike mednarodne konference za tekoče kristale v Dublinu, je na povabilo v sklopu plenarnega programa dr. Čopar predstavil svojo doktorsko raziskavo. Velja še pripomniti, da je letos za doktorsko delo že prejel zlati znak Jožefa Stefana in na povabilo tudi večino doktorskega dela objavil v preglednem članku: Simon Čopar, Topology and geometry of nematic braids, Physics Reports 2014 (IF ~ 23).
Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko K-5 Instituta »Jožef Stefan« (Tadej Rojac, Andreja Benčan in Barbara Malič) so v sodelovanju z raziskovalci z Univerze na Floridi (G. Tutuncu), North Carolina State univerze (J. L. Jones), Univerze New South Wales (J. E. Daniels) in Swiss Federal Institute of Technology (D. Damjanovic) pripravili pregledni članek o izredno aktualnem materialu BiFeO3 za visokotemperaturne piezoelektrične aplikacije z naslovom BiFeO3 Ceramics: Processing, Electrical, and Electromechanical Properties. Članek, ki je posvečen nekdanji vodji odseka prof. dr. Mariji Kosec, je izšel v julijski številki revije » Journal of the American Ceramic Society« in je pospremljen z naslovno sliko keramike BiFeO3, katere avtorji so raziskovalci z odseka K-5.
V času zelenega tedna so 4. junija 2014 v Bruslju podelili nagrado najboljšemu EU Life+ projektu v letu 2014 na temo okolja, informacij in komunikacije Green Week 2014, 04 June 2014 - Best LIFE Environment & Information and Communication projects Award . Nagrado je dobil projekt DEMOCOPHES, v katerem je sodeloval tudi Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Projekt je predstavljal pilotno izvedbo harmoniziranega evropskega humanega biomonitoringa, v katerega se je odlično vključila tudi Slovenija.
Sodelavci Odseka za biokemijo in molekularno ter strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« so za zgodnje in neinvazivno odkrivanje tumorjev z uporabo reverznega načrtovanja pripravili selektivne substrate za katepsin S, ki omogočajo sledenje njegove aktivnosti tako in vitro kot tudi in vivo. Rezultate njihovih raziskav so v začetku junija 2014 objavili v prestižni reviji Angewandte Chemie International Edition (Hu HY*, Vats D*, Vizovišek M*, Kramer L, Germanier C, Wendt KU, Rudin M, Turk B**, Plettenburg O**, Schultz C**.In Vivo Imaging of Mouse Tumors by a Lipidated Cathepsin S Substrate; deljeno *prvo oziroma **zadnje avtorstvo;) s faktorjem vpliva 13.7.
Dr. Jernej Iskra, sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" je skupaj s podjetjem Krka, d. d., 5. junija 2014 na Otočcu dobil srebrno priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine za leto 2013 za Inventivni postopek za proizvodnjo zdravilne učinkovine in njeno vgradnjo v farmacevtske izdelke za zdravljenje okužb pri živalih (foto Boštjan Pucelj).
Sodelavca Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan": doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc, sta skupaj s podjetjema RC eNeM in ETI Elektroelement, d. d., v sredo, 4. junija 2014, prejela srebrno priznanje za inovacijo Nov kordieritni material C 410 za elektrotehniko in postopek njegove izdelave. Priznanje je podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje.
Aprila 2014 je Skupina za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje (Odsek za znanosti o okolju) končala nalogo Ocena vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030 s poudarkom na jedrski tehnologiji (OVJE). Skupaj s sodelavci GEN energije, d. o. o., je bilo opravljeno obsežno in strateško pomembno delo na področju energetskega načrtovanja v Sloveniji. Koncept, ki ga uveljavlja OVJE, je inovativen na področju razumevanja in ocenjevanja vzdržnosti. To postavlja Slovenijo na sam vrh držav, ki odgovorno in celovito razumejo razvoj. Ugotovitev OVJE je, da je za zadovoljevanje potreb po električni energiji do leta 2050 najboljša izbira kombinacija jedrske in hidro energije. Drugi obnovljivi viri so manj pomemben delež pri zadovoljevanju potreb. Pomemben omejitveni dejavnik pri tem je prostorska razpoložljivost. Družbene in gospodarske spremembe, ki bi omogočile bilančno pomembno uveljavitev varčevanja oziroma učinkovite rabe energije, niso izvedljive do leta 2050, tako da je treba odločitev o gradnji novih zmogljivosti sprejeti čim prej.
Revija Science je 11. aprila 2014 objavila članek Ultrafast Switching to a Stable Hidden Quantum State in an Electronic Crystal, ki so ga napisali avtorji: Dragan Mihailović, Sergei A. Brezovski, Ljupka Stojchevska, Tomaž Mertelj, Igor Vaskivskyi, Damjan Svetin in Primož Kušar, vsi sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan«. Gre za odkritje »skritega« kvantnega stanja, do katerega je mogoče priti zgolj z močnim in izredno kratkim laserskim sunkom, dolgim le 0,00000000000003 sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh.
Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za gradbeništvo in geodezije Univerze v Ljubljani, Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter CO Nanocentra so odkrili nov in zanesljiv nančin za sintezo δ3-MoN nanožic. Sinteza poteka s transformacijo MoSI-nanožic ob prisotnosti NH3 pri temperaturi 825 oC. Nanožice so še posebej zanimive zaradi superprevodnega prehoda pri temperaturi 12 K. Sinteza omogoča kontrolirano proizvodnjo žic različnih debelin med nekaj mikrometrov do nekaj 10 nm. Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v 2. letošnji izdaji revije Nanotechnology v članku z naslovom Template synthesis of single phase δ3-MoN superconducting nanowires. Članek je bil izbran za objavo na naslovnici revije. Naslovna slika prikazuje MoN-nanožico z štirimi merilnimi Pt-elektrodami, ki so bile pripravljene z uporabo mikroskopa s fokusiranim ionskim žarkom - FIB (CO Nanocenter). Pri raziskavi so sodelovali Jože Buh, Andrej Ković, Aleš Mrzel, Zvonko Jagličić, Adolf Jesih in Dragan Mihailović.
Založba Springer je izdala knjigo Chemical Solution Deposition of Functional Oxide Thin Films, ki so jo uredili Theodor Schneller, Rainer Waser, pokojna vodja Odseka za elektronsko keramiko Marija Kosec in David Payne. To je prvo delo, v katerem je opisana celotna priprava tankih plasti iz raztopin od sinteze, metod nanosa, procesov, ki potekajo med segrevanjem, metod analize prekurzorjev in plasti do širokega spektra uporabe tankoplastnih struktur, na primer v elektroniki in mikroelektromehanskih sistemih. Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko prof. Barbara Malič, Alja Kupec in dr. Sebastjan Glinšek so prispevali poglavja o heterometalnih organskih prekurzorjih, termični analizi in pripravi plasti pri nizkih temperaturah.
13. 2. 2014 - Revija Nature je v svoji današnji tiskani izdaji objavila članek z naslovom Mosaic two-Lengthscale Quasicrystals, katerega avtorji so prof. dr. Primož Ziherl z Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Tomonari Dotera in Tatsuya Oshiro z Univerze Kindai z Japonske. Objavi članka bo v reviji Nature Physics posvečen tudi poseben komentar z naslovom "A Triangular Affair", ki sta ga napisala prof. dr. Sharon Glotzer in dr. Michael Engel z Univerze Michigan v ZDA.
12. 2. 2014 - Sodelavci Katedre za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani doc. dr. Marko Novinec, Matevž Korenč, univ. dipl. biok. in prof. dr. Brigita Lenarčič, ki je tudi sodelavka odseka B1 Instituta “Jožef Stefan”, ter raziskovalci z Univerze v Zürichu in s Kliničnega centra Univerze v Teksasu so objavili članek v ugledni reviji Nature Communications A novel allosteric mechanism in the cysteine peptidase cathepsin K discovered by computational methods, ki je pomemben napredek na področju računalniško podprtega načrtovanja novih zdravilnih učinkovin. V članku na modelu cisteinske peptidaze katepsina K, ki je ključen encim pri razgradnji organskega dela kosti in ena najobetavnejših tarč za zdravljenje osteoporoze, opisujejo metodologijo iskanja novih alosteričnih regulatorjev.
12. 2. 2014 - Člani kolaboracije PVDIS iz Jefferson Laba in sodelavca Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Simon Širca (FMF) in dr. Miha Mihovilovič so v zadnji številki revije Nature objavili članek Measurement of parity violation in electron–quark scattering. Dosežek je nova zelo natančna meritev kršitve parnosti v procesih globokega neelastičnega sipanja elektronov na devterijevi tarči. S to meritvijo so raziskovalci za kar petkrat izboljšali rezultate prve takšne meritve izpred štiridesetih let in nedvoumno pokazali, da so efektivne šibke sklopitvene konstante med elektroni in kvarki res neničelne, kot to napoveduje teorija elektrošibke interakcije. Slika Jefferson Laba prikazuje, da se osnovi delci, ko jih pogledamo v "zrcalu", vedejo drugače kot sicer.
6. 2. 2014 - V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", objavili članek Topological zoo of free-standing knots in confined chiral nematic fluids, kjer napovedujejo obstoj zavozlanih defektnih linij v kiralnih tekočekristalnih kapljicah. Avtorji so bogastvo mogočih stanj modelirali s topološko podprtimi numeričnimi simulacijami. Odkritje je spodbuda za eksperimentalne študije in tehnološke aplikacije. Kiralne tekočekristalne kapljice so se v zadnjem času že pokazale kot uporabne za optične resonatorje, točkaste laserje, aktivne pigmente in kot drugi nastavljivi optični elementi.
30. 1. 2014 - Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku Frustration-induced nanometre-scale inhomogeneity in a triangular antiferromagnet v ugledni reviji Nature Communications. V tem članku poročajo o prepletanju vloge magnetne in strukturne degeneracije, kar vodi do nehomogenega osnovnega stanja na nanoskali v sicer kemijsko homogenem sistemu. To stanje, ki spominja na elektronske nehomogenosti v visokotemperaturnih superprevodnikih in spojinah s kolosalno magnetoupornostjo, bi lahko imelo funkcionalno zanimive lastnosti.
Na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije v četrtek, 16. januarja 2014, sta sodelavca Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Aleš Berlec in dr. Jerica Sabotič prejela prestižno priznanje s področja promocije znanosti »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« za leto 2013, in sicer za soavtorstvo strokovne publikacije Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.
9. 1. 2014 - Raziskovalci A. Martinez, M. Ravnik, B. Lucero, R. Visvanathan, S. Žumer in I. I. Smalyukh so uspeli prvi realizirati spletanje fizičnih koloidnih vozlov in vozlov nematskega polja. V odmevni reviji Nature Materials so pravkar objavili članek Mutually tangled colloidal knots and induced defect loops in nematic fields, kar je skupno delo eksperimentalne skupine I. Smalyukha z Univerze v Koloradu Boulder (ZDA) in skupine za fiziko mehkih in delno urejenih snovi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”. V članku avtorji poročajo o medsebojnem spletanju fizičnih vozlov v obliki mikroskopskih delcev in vozlov v molekulskem ureditvenem polju nematskega tekočega kristala. Opisane raziskave odpirajo nove možnosti za samosestavljanje topoloških superstruktur za uporabo v fotoniki in za modeliranje drugih fizikalnih sistemov s podobnimi topološkimi značilnosti.
7. 1. 2014 - Optical Society of America (OSA), ki je največje svetovno združenje znanstvenikov s področja optike in fotonike, je uvrstila članek "Lasing and waveguiding in smectic - A liquid crystal fibers", objavljen v reviji Optics Express, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Venkata Subba Rao Jampanija in Igorja Muševiča ter soavtorjev z Max Planck Institute for Dynamics and Self Organization iz Goettingena na portal Spotlight on Optics za december 2013. Na tem portalu OSA vsak mesec objavi komentarje, ki so posvečeni nekaterim posebej izbranim in posebej poudarjenim člankom iz velikega števila revij, ki jih izdaja OSA. Avtorji v članku kot prvi obravnavajo širjenje in sevanje laserske svetlobe iz optičnih vlaken, ki zrastejo sama od sebe, ko zmešamo tekoči kristal in vodo.